avtorica: Irena Woelle

Slastno 2012 vam želimo!

Spoštovani,

Kulturno umetniško društvo Obrat je v sodelovanju z zavodom Bunker v letu 2010 začel projekt Onkraj gradbišča – projekt skupnostnega urbanega vrta na zapuščenem gradbišču ob Reseljevi ulici, ki je v lasti MOL. Ta hip je v obravnavi na MOL naša vloga za podaljšanje pogodbe za brezplačno uporabo zemljišča za leto 2012. Onkraj gradbišča, cilj katerega je revitalizacija degradiranega območja z začasno rabo, spodbujanje urbanega ekološkega vrtnarjenja ter aktivnejšega vključevanja prebivalcev v načrtovanje in urejanje njihove soseske, je v prvem letu izkazal izjemen uspeh. Projekt je aktivno vključil lokalno prebivalstvo, v sodelovanju s katerim smo na mirujočem gradbišču uredili vrtove, ki jih uporablja preko 50 ljudi. Prostor deluje tudi kot prostor druženja, izobraževanja in kulture. Da je projekt primer dobre prakse skupnostnega urbanega vrtnarjenja na eni strani ter začasne rabe prostora in revitalizacije degradiranega območja od spodaj navzgor na drugi strani pričajo tudi številni prispevki v strokovnih in množičnih medijih ter povabila na mednarodne konference. Projekt smo v letošnjem letu predstavili na 3. mednarodnih konferencah (Human Cities, Ljubljana; Urbanfestival, Zagreb in For a Different Soil, Praga); direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Matevž Čelik, pa je projekt predlagal za European Prize for Urban Public Space 2012, ki jo podeljuje 6 renominiranih evropskih institucij za arhitekturo in umetnost. Vsi ti odzivi in nenazadnje podpora MOL, ki je projekt doslej podpiral z dovoljenjem za brezplačno rabo zemljišča, kažejo, da tovrstne konstruktivne civilne pobude pomembno dopolnjujejo mestno prostorsko, okoljsko, kulturno in socialno politiko.

Prepričani smo, da je v času, ko vse kaže, da se bo vsesplošna kriza – gospodarska, finančna, okoljska in družbena – zaostrovala; ko so odločni ukrepi za večanje samopreskrbe s hrano ter trajnostnega razvoja neizbežni; ko ljubljanski mestni proračun očitno ne omogoča nadaljevanja urejanja mestnih vrtov v obsegu in tempu, kot je bilo prvotno zamišljeno in ko Ljubljana ponovno kandidira za naziv zelene prestolnice, podpora MOL civilnim pobudam za urbano ekološko vrtnarjenje izjemnega pomena.

Hkrati s tem, ko upamo, da se bo projekt Onkraj gradbišča lahko nadaljeval, si želimo, da projekt ne bi ostal osamljen primer s strani mesta podprte civilne pobude za skupnostno urejanje in upravljanje prostora za potrebe urbanega vrtnarjenja. Zanima nas, ali je MOL v prijavi za naziv zelene prestolnice vključil tudi podporo skupnostnemu urbanemu vrtnarjenju; kakšna je politika MOL glede sistemske (vključno s finančno) podpore civilnim pobudam za začasno rabo prostora in za urbano ekološko vrtnarjenje; ali ima MOL evidentirane možne lokacije, ki so primerne za takšne akcije; kateri oddelek na MOL oz. oseba je pristojna za naslavljanje takšnih prošenj; in kakšni so načrti MOL glede nadaljevanja oz. prilagajanja projekta urejanja mestnih vrtov, ki ga je sprejel leta 2009 z Odlokom o urejanju in oddaji vrtičkov v zakup?

Za odgovor se vam vnaprej najlepše zahvaljujemo,
KUD Obrat

Ogrevalno posvetovanje z Urošem Križajem. Za začetek smo na dno gredice položili karton.

Na karton smo položili grob organski material – suhe veje in preko manjše vrtne odpadke.

Na organski material smo nasuli zemljo, v obliki gomile, in na koncu vse prekrili s senom.

Lastnosti in prednosti visoke grede smo na kratko predstavili v prejšnji objavi >>>>

Visoka greda je sestavljena iz več plasti. Osnova je grob organski material – suhe veje (debelejše spodaj, drobnejše zgoraj), na katerega položimo prej odstranjeno travno rušo, ki jo obrnemo z zemljo navzgor, čez rušo dodamo listje idr. manjše vrtne odpadke, sledi zemlja, kompost, na koncu pa vse skupaj zastremo s senom ali slamo (za boljšo zračnost in vlažnost zemlje).

Najprimernejši čas za izdelavo visoke grede je pozna jesen. Tedaj imamo dovolj potrebnega materiala, spomladi pa se greda kmalu ogreje in je pripravljena na zgodnjo setev ali saditev.

Organske plasti v sredini visoke grede med razkrajanjem oddajajo toploto, kar prija rastlinam. Poleg tega dajejo tudi dovolj hranil za bujno rast. Zemlja na visoki gredi je bolj zračna, se ne utaplja v nalivih, v sredini zadržuje vlažnost ter se hitreje segreva na začetku sezone in se počasneje ohlaja konec sezone, zaradi česar imajo rastline boljše pogoje za rast.

Če seštejemo, je prednosti visoke grede pred klasično za majhne vrtove na Onkraj gradbišča vsekakor več.

Za nami je, lahko ponosno rečemo, uspešna prva sezona Onkraj gradbišča – iz zeleno zarasle, a zanemarjene gradbene jame, smo uspeli narediti lep zeleni žepek, skupnostni vrt sredi Ljubljane. Spoznavali smo se z ekološkim vrtnarjenjem, med sabo in s tem, kaj skupnostni vrt pravzaprav pomeni. Veselili smo se prvih pridelkov ter zavedanja in pogleda na to, kaj lahko s skupnim angažmajem dosežemo.

Vabimo vas, da se nam v soboto, 22. 10. med 11.00 in 13.00 pridružite, da skupaj proslavimo prvo sezono. Veseli bomo vaše družbe!

Foto: arhiv EPK Maribor 2012

Urbane brazde svoj program uresničuje preko konkretnih praks na socialnem in ekološkem področju. Pri slednjem v sodelovanju z izobraževalnimi in socialnimi institucijami ter s skupnostmi malih tradicionalnih kmetov iz zaledja Maribora vzpostavljajo trajnostno lokalno preskrbo. Vzporedno gradijo semensko knjižnico, ki bo, preko varuhov semen, na poljih in vrtovih ohranjala stare avtohtone in tradicionalne sorte kulturnih rastlin. Po zgledu bogatih evropskih primerov skupnostnega urbanega vrtnarstva, ob blokovskih naseljih vzpostavljajo alternativne skupnostne urbane vrtove, v vrtcih in šolah pa zeliščne, zelenjavne, metuljne in sadne vrtove.

Razsežnosti ekološkega dela bodo predstavili koordinator ekološkega dela Urbanih brazd Matej Zonta, dr. agronomije Milojka Fekonja in agronominja Mateja Koler.

Več o programu Urbane brazde si lahko preberete na tej povezavi.

foto: Suzana Kajba

V sredo, 21. septembra 2011 nas bo ob 17.00 na Onkraj gradbišča obiskal Boris Fras, ekološki kmet iz Ankarana in predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije.

Borisa Frasa smo imeli veselje gostiti že v mesecu maju, ko nas je navduševal za ekološko vrtnarjenje, radodarno delil svoje bogate izkušnje in znanje, ideje o partnerskem kmetovanju in trajnostni lokalni preskrbi in se z nami veselil ob prvih pridelkih. Ob izteku naše prve vrtnarske sezone na Onkraj gradbišča, se bomo z njim sprehodili ob vrtovih in izmenjali še kakšno o ekološkem vrtnarjenju in tem, kako pripraviti vrtove na zimovanje in novo vrtnarsko sezono.

Isti dan bomo na kratko predstavili tudi prvo številko Onkraj fanzina, katero smo pripravili člani KUD Obrat v sodelovanju z udeleženci Onkraj gradbišča. Prva številka vsebuje kratko predstavitev projekta Onkraj gradbišča, zapiske s prve delavnice z Borisom Frasom, recepte, načrte za pripravo žive grede, utrinke z delavnice o participativnem načrtovanju in urejanju prostora, refleksije našega skupnega druženja in ustvarjanja Onkraj gradbišča in še kaj.

Vabljeni!

Onkraj gradbišča je v polnem teku, pa vendar na svojem začetku. Pred dobrim letom smo pričeli s projektom skupnostnega urejanja mirujočega gradbišča v prostor vrtov, druženja, izobraževanja in kulture. Čas je torej pravšnji za glasen razmislek o tem, kaj projekt, kot je Onkraj gradbišča, pomeni v kontekstu mesta Ljubljane, njegove prostorske politike, kaj pomeni v kontekstu bogate lokalne tradicije vrtičkarstva ter kaj v kontekstu številnih lokalnih prostorskih pobud ter drugih sorodnih projektov urbanega vrtnarjenja in participativnega urejanja prostora v globalnem merilu. Nenazadnje pa se bomo z Majo Simoneti in Dragom Kosom pogovarjali o (ne)zmožnostih in strategijah mestnega urejanja po principu od spodaj navzgor.

Drago Kos, sociolog. Profesor za prostorsko in okoljsko sociologijo na Univerzi v Ljubljani in Mariboru ter predstojnik Centra za prostorsko sociologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Vrtnar na Onkraj gradbišča in avtor knjig Racionalnost neformalnih prostorov (1993) in Praktična sociologija za načrtovalce in urejevalce prostora (2002).

Maja Simoneti, krajinska arhitektka in urbanistka. Aktivna članica Društva krajinskih arhitektov Slovenije in Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Zadnja leta se ukvarja z urejanjem mestnih zelenih površin, prostorskim opismenjevanjem in povezovanjem civilne družbe pri uveljavljanju sprememb in novosti v urejanju prostora, o čemer tudi veliko publicira. Je tudi avtorica raziskave Usmeritve in pogoji za nadaljnji razvoj vrtičkarstva v Ljubljani (1997). Trenutno je zaposlena na Ljubljanskem urbanističnem zavodu in na Inštitutu za politike prostora.

Septembrske odprte ure bodo nekoliko drugačne, saj bomo vsak četrtek pripravili poseben program. V četrtek, 1.9. 2011 vas ob 17.00 uri vabimo, da se nam pridružite pri jesenskem čiščenju in urejanju prostora. Borili se bomo z invazivnimi rastlinami, pobirali smeti, pleli, popravili kakšen polomljen stol in se na koncu pogostili z dobrotami z vrta. Dobrodošli!

Andrej Bertocchi, čebelar, nam bo na sprehodu po Taboru predstavljal priložnosti čebelarstva v mestu. Sprehod bomo zaključili na Onkraj gradbišča, kjer nam bo Polonca Lovšin predstavila svojo zadnjo video animacijo Nazaj v mesto, v kateri obravnava čebelarstvo v mestu, človekov odnos do hrane, narave in življenja v mestu.

Polonca Lovšin, Nazaj v mesto, 2011

Pričetek sprehoda bo ob 18.00, zbirno mesto pa pri vodnjaku v parku Tabor – nasproti hotela Park in doma starejših občanov Tabor. Projekcija se bo predvidoma pričela ob 20.00 na Onkraj gradbišča.

Dogodek je del festivala Mladi levi, ki ga organizira zavod Bunker.
Vljudno vabljeni!

Odprte ure so namenjene komunikaciji o Onkraj gradbišča z naključnimi obiskovalci, radovedneži in vsemi, ki vas zanima kaj, zakaj, kako in kdo smo Onkraj gradbišča. V tem terminu bomo soustvarjalci prisotni na lokaciji, da poklepetamo z morebitnimi obiskovalci.
V primeru dežja vodstva odpadejo.