Kako formalizirati lokalno pobudo

Pobuda oživljanja degradiranega območja ob Resljevi ulici v Ljubljani – Onkraj gradbišča – poteka pod okriljem društva Obrat, lahko pa lokalne pobude organizirate tudi drugače. Nekaj možnosti nam predstavlja članek Senke Vrbica, objavljen v Informatorju št. 16 Mreže za Prostor.

Kako formalizirati lokalno pobudo

Na področju prostorskega načrtovanja občani vse pogosteje oblikujejo in izražajo svoja stališča v skupinah. Pri tem gre lahko za, z predvidenim načrtovanjem, neposredno prizadete občane, ali pa za občane, ki jim je mar širše dobrobiti v lokalnem okolju. Take interesne skupine prebivalcev se lahko organizirajo le kratkotrajno, kot civilne iniciative, ali pa trajneje kot lokalne pobude. Za trajnostno naravnane načrtovalske usmeritve v določenem okolju so pomembne predvsem lokalne pobude, ki lahko veliko prispevajo h kvaliteti načrtovanja.

Odločevalci, ki se pri vključevanju javnosti v praksi še vedno najraje držijo kar zakonsko določnih minimalno določenih pravil ravnanja, takih pobud ne upoštevajo nič drugače kot glas posameznikov. Civilne iniciative ali lokalne pobude namreč v slovenskem pravnem redu kot take nimajo posebnega položaja. Čeprav:

– Aarhuška konvencija (Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva) opredeljuje javnost kot eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in, v skladu z notranjo zakonodajo ali prakso posameznih držav, njihova združenja, organizacije ali skupine in tudi
– Zakon o prostorskem načrtovanju določa, da morajo pristojni državni in občinski organi omogočati izražanje interesov posameznic in posameznikov in skupin prebivalstva.

To pomeni, da splošna pravila, načela, ki so vodilo razumevanju sodelovanja javnosti, skupine prebivalstva izpostavljajo kot posebno, od posameznika različno, organiziranost prebivalstva. Ker pa takim organiziranim skupinam prebivalstva manjka »pravna osebnost« imajo v praksi veliko težav pri uveljavljanju svojega, od posameznika močnejšega, glasu.

Vendar pa veljavna zakonodaja dopušča večjo organiziranost takih skupin, kar lahko poveča tudi učinek njihovega delovanja. Lokalne pobude so same že itak bolj ali manj organizirane na podlagi pisanih ali nepisanih pravil delovanja. Lahko pa svoje delovanje še bolj formalizirajo s sklenitvijo družbene pogodbe na podlagi Obligacijskega zakonika (členi 990 – 1002). To je dejansko nov pravni institut v Sloveniji, ki ga prej obligacijska pravila niso poznala. Z družbeno pogodbo se dve ali več oseb zaveže, da si bodo s svojimi prispevki prizadevale doseči z zakonom dopustni skupni namen. Družbena pogodba je tako organizacijska tvorba, ki omogoča sodelovanje fizičnih oseb pri uresničitvi njihovih skupnih interesov. Vendar pa pri družbeni pogodbi ne pride do stopnje institucionalizacije, po kateri bi bilo potrebno to združbo registrirati, zato tudi ne pridobi pravne osebnosti.

Bistvena za to pogodbo je določitev namena in volja družbenikov, da si prizadevajo doseči skupni namen. Temeljna dolžnost sodelujočih pogodbenikov pa je določen prispevek, ki je lahko denaren ali stvaren, ali v obliki pravice. Minimum vložka ni določen, naj bi pa zadoščal za doseganje namena pogodbe. Prispevki morajo biti enakovredni. Vsak družbenik ima en glas, lahko pa se odločijo, da poslovodstvo opravlja le nekaj družbenikov. Glede na to, da gre pri družbeni pogodbi tudi za premoženjski vidik, bi bilo možno za denarno premoženje odpreti na podlagi pogodbe tudi poseben račun pri banki.

Družba lahko preneha s svojim delovanjem, ko poteče čas, za katerega je ustanovljena, ko je dosežen namen ustanovitve, če tako sklenejo družbeniki, z odpovedjo. Če družba preneha, je potrebno izvesti postopek likvidacije. Vse podrobnejše ureditve so v veliki meri prepuščene pogodbeni ureditvi družbenikov. Civilna iniciativa organizirana na podlagi družbene pogodbe je CIM-AVK Civilna iniciativa Mengeš za Alpsko vodo izpod Krvavca.

Vir: Mreža za prostor, Informator št. 16, avtorica besedila Senka Vrbica (Pravno informacijski center).

Advertisements
This entry was posted in Novice. Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s