Civilne pobude naj vplivajo na mestno politiko urejanja vrtičarskih območij

Vzpostavitev Onkraj gradbišča – skupnostnega urbanega vrta v centru Ljubljane, na t. i. degradiranem zemljišču, ki je v lasti Mestne občine Ljubljana, predstavlja kritiko in eno možnih alternativ ljubljanski mestni politiki urejanja in oddajanja vrtičkov. Trenutna mestna politika, ki je bila z mestnim odlokom sprejeta leta 2009 in se je začela izvajati leta 2010 s prvimi vzorčnimi vrtički (Dravlje, Štepanja vas), predstavlja pretirano formaliziran pristop, mestne vrtove izriva na mestno obrobje, predvideva drastično zmanjšanje površin za vrtičkarska območja, s kriteriji za možnost najema vrtička (starost in nizki dohodki) pa vrtičkarska območja spreminja v socialno homogena območja.

Mestna občina Ljubljana je začenši z letom 2007 do danes odstranila preko 1000 vrtičkov, novih pa je vzpostavila 65. Za to je mestna uprava porabila okoli 300.000 EUR, kar pomeni, da je en vrtiček s pripadajočo skupno infrastrukturo mestno občino stal dobrih 4.600 EUR.

V času, ko vse kaže, da se bo vsesplošna kriza – gospodarska, finančna, okoljska in družbena – zaostrovala; ko so odločni ukrepi za večanje samopreskrbe s hrano ter trajnostnega razvoja neizbežni; in ko je očitno, da obstoječa mestna politika urejanja vrtičkov ni optimalna, še toliko bolj, ker javna sredstva v Ljubljani ne omogočajo nadaljevanja urejanja mestnih vrtov v obsegu in tempu, kot je bilo prvotno zamišljeno, je premislek o drugačni politiki organiziranja mestnih vrtov nujen. Pri tem se zdi prav sistemska podpora civilnim pobudam za urbano ekološko vrtnarjenje ključnega pomena. Skladno s sodobnimi principi v urbanizmu, ki naj ne bi določal, temveč omogočal, je potrebno zastaviti tudi politiko urejanja mestnih vrtičkov.

Triletne izkušnje Onkraj gradbišča kot tudi zaključki, oblikovani na tematskih sprehodih na temo urbanega vrtnarjenja, ki so bili organizirani v okviru urbanih sprehodov Jane’s Walk v začetku maja v Ljubljani, izpostavljajo pomembnost bližine urbanih vrtov in zelenega zaledja sosesk. Pešačenje in vrtnarjenje sta povezana s kvalitetnim načinom mestnega življenja tako posameznikov kot skupnosti, saj vrtički delujejo tudi kot pomemben prostor druženja in oblikovanja lokalne skupnosti. Kot pomembna pa se je na Jane’s Walk izpostavila tudi potreba po minimalni organizacijski pomoči pri posredovanju zemljišč in opredeljevanju pogojev za vrtnarjenje. Drugače povedano, občani in občanke rabimo na strani mestne uprave sogovornika, kontaktno osebo, na katerega bi lahko naslavljali svoja vprašanja, potrebe in pobude, na drugi strani pa rabimo “rahlejšo” regulacijo vrtičkarske dejavnosti, kot je trenutno v veljavi.

Zdi se, da se na MOL tega (vsaj) delno zavedajo, saj so na svojem portalu objavili poziv občanom k sodelovanju, MOL pa je prevzela tudi vlogo posrednika med uporabniki/vrtičkarji in zasebnimi lastniki zemljišč. A kot je razvidno iz poziva mestne uprave, je javni servis predviden predvsem v smislu regulacije. Kontaktna oseba na strani mestne upraveje predvidena, da naj bi lastnikom zemljišč, ki bi radi vzpostavili vrtove, posredovala informacije o tem, pod kakšnimi pogoji lahko uredijo in organizirajo vrtičke na svojih zemljiščih.

Pobudniki Onkraj gradbišča zato pozivamo zainteresirane za urbano vrtnarjenje, da na
kontaktne osebe MOL (ga. Helena Regina, Oddelek za varstvo okolja MOL, tel. 01/306 43 38, helena.regina@ljubljana.si; ga. Mateja Doležal, Oddelek za urejanje prostora MOL, mateja.dolezal@ljubljana.si, tel. 01/ 306 15 52) naslovite tudi druga vprašanja, potrebe in pobude. Mednje lahko sodijo tudi pobude za sistemske spremembe mestne politike organiziranja vrtičkarske dejavnosti kot je npr. predlog o možnosti začasnega vrtnarjenja na površinah, ki v Občinskem prostorskem načrtu (OPN) niso predvidene kot vrtičkarska območja; sajenje sadnih dreves v mestnih parkih; omogočanje vrtnarjenja v gosto naseljenih soseskah, ipd.

Tovrstne pobude pa lahko do 20. junija 2013 MOL posredujete tudi v okviru njihovega poziva za spremembe občinskega prostorskega načrta (OPN). Pobude se oddaja preko interneta. Gre za priložnost izražanja predlogov za spremembe prostorskega načrta, ki niso nujno le v zasebnem interesu, temveč tudi v skupnem in javnem interesu.

Ljubljanski OPN poleg vrtičkarskih območij (žal pretežno le na obrobju Ljubljane) predvideva tudi javne vrtove. Čas je, da jih zahtevamo!

KUD Obrat

Advertisements
This entry was posted in Novice. Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s