Pobude za spremembo ljubljanskega občinskega prostorskega načrta

Kud Obrat je 20. junija 2013 na MOL oddal pobude za spremembo občinskega prostorskega načrta (OPN) – izvedbeni del. Pobude se navezujejo na področje urejanja področja urbanega vrtnarjenja in začasne rabe prostora.

V času, ko se vsesplošna kriza – gospodarska, finančna, okoljska in družbena – zaostruje, so odločni ukrepi za večanje samopreskrbe s hrano ter trajnostnega razvoja neizbežni. Očitno je, da obstoječa mestna politika urejanja vrtičkov ni optimalna, še toliko bolj, ker javna sredstva v Ljubljani ne omogočajo nadaljevanja urejanja mestnih vrtov v obsegu in tempu, kot je bilo prvotno zamišljeno. Premislek o drugačni politiki organiziranja mestnih vrtov je zato nujen. Pri tem se zdi prav sistemska podpora organiziranim civilnim pobudam za urbano ekološko vrtnarjenje ključnega pomena. Skladno s sodobnimi principi v urbanizmu, ki naj ne bi pretirano določal, temveč omogočal, je potrebno zastaviti tudi politiko urejanja mestnih vrtičkov.
V tem smislu predlagamo naslednje izboljšave OPN:
1. OPN naj vključuje možnosti začasnega vrtnarjenja na površinah (stanovanjskih, poslovnih,…), ki v Občinskem prostorskem načrtu (OPN) niso predvidene kot vrtičkarska območja.
2. OPN naj vključuje in vzpodbuja možnost sajenja sadnih dreves in grmičevja, zelenjave in cvetlic trajnic na javnih zelenih površinah. Zelene javne površine in parki naj bodo estetski, pa tudi uporabni. Ob tem opozarjamo tudi na neekonomično in netrajnostno sajenje cvetlic enoletnic v javnih parkih, ki se jih v posamezni sezoni tudi po večkrat menja.
3. V OPN so že opredeljeni ‘javni vrtovi’ zato naj OPN kot trajno ali začasno rabo omogoča možnost vrtnarjenja v vseh gosto naseljenih soseskah, ki imajo dovolj zelenih površin (Fužine, Štepanjsko naselje, Dravlje …). OPN naj predpiše le smernice za tovrstno vrtnarjenje, pri čemer naj spodbuja ekološko in skupnostno urbano vrtnarjenje. Raziskave in primeri dobrih praks v Sloveniji in tujini izpostavljajo pomembnost bližine urbanih vrtov in zelenega zaledja sosesk. Pešačenje in vrtnarjenje sta povezana s kvalitetnim načinom mestnega življenja tako posameznikov kot skupnosti, saj vrtički delujejo tudi kot pomemben prostor druženja in oblikovanja lokalne skupnosti.
4. Začasna raba prostora je lahko pomemben dejavnik pri oživljanju zapuščenih in nerabljenih prostorov – pa naj gre za odprte površine, stavbe ali njihove dele. Medtem ko so nerabljeni prostori znak zastoja in mrtvila, pogosto pa vodijo celo k propadanju in posledično degradiranju širšega okoliša, začasna raba pomembno vpliva na dvig uporabne, ekonomske, družbene in kulturne vrednosti samega prostora in njegove okolice. Obenem izboljšuje prostorske pogoje za različne dejavnosti in urbane skupnosti, s čimer pomembno vpliva tako na vznik in uresničitev posameznih pobud kot tudi na dvig kakovosti in pestrosti življenja v mestnih četrtih.
4a. OPN naj zato vključuje možnost začasne rabe prostora, ki je v občinski lasti, tako odprtih površin kot stavb in njih delov.
4b. OPN naj vključuje možnost začasne rabe prostora, ki ni v občinski lasti, je pa več let zapuščen (npr. gradbene jame, degradirane javne zelene površine, …).
5. OPN naj vključuje možnost, da se na območjih, ki so namenjena šolam in vrtcem uredijo izobraževalni vrtovi.

Advertisements
This entry was posted in Novice. Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s