Kaj pa mestni vrtički?

Posvet, torek, 15.10.2013, ob 17.00, dvorana Slovenskega etnografskega muzeja, Metelkova 2, Ljubljana

Gosti: Mateja Doležal (Oddelek za urejanje prostora, MU MOL), Darja Fišer (Zelemenjava), Helena Regina (Oddelek za varstvo okolja MU MOL), Maja Simoneti (Vrtički – legitimna gverila), Saša Starec (Skupnostni vrt v Savskem naselju), Matej Zonta (Urbane brazde, Maribor)
Moderatorki: Urška Jurman
in Polonca Lovšin (KUD Obrat)

Vabimo vas na posvet Kaj pa mestni vrtički?, da bi skupaj izmenjali izkušnje in poglede o obstoječih, načrtovanih in možnih načinih urejanja in podpiranja urbanega vrtnarjenja s strani ljubljanske mestne uprave in porajajočih se civilnih pobud za urbano vrtnarjenje.

Vrtičkarstvo je v Sloveniji prepoznano kot široko razširjena in pogosto samonikla prostorska 31_3_12-2praksa, ki pred stroko in občinske uprave postavlja izziv, kako urejati in regulirati ter hkrati podpirati in spodbujati urbano vrtnarjenje. Izkušnje z ljubljansko mestno politiko, ki je bila z mestnim odlokom sprejeta leta 2009 in se je začela izvajati leta 2010 s prvimi vzorčnimi vrtički, so hitro pokazale, da gre za pretirano formaliziran in »od zgoraj navzdol« način urejanja tega vprašanja. Poleg tega vrtičkarska območja izriva na mestno obrobje in predvideva drastično zmanjšanje površin za vrtičke, s kriteriji za možnost najema vrtička (starost in nizki dohodki) pa mestne vrtove spreminja v socialno homogena okolja. Mestna občina Ljubljana (MOL) je začenši z letom 2007 do danes odstranila preko 1000 vrtičkov (po nekaterih podatkih celo 1800), novih pa je vzpostavila 65 (Dravlje, Štepanja vas). Za to je mestna uprava porabila okoli 350.000 EUR.

V času, ko vse kaže, da se bo vsesplošna kriza zaostrovala; ko so odločni ukrepi za večanje vrtnarjenje-poletje -2011samopreskrbe s hrano ter trajnostnega razvoja neizbežni; in ko je očitno, da obstoječa mestna politika urejanja vrtičkov ni optimalna, še toliko bolj, ker javna sredstva v Ljubljani ne omogočajo nadaljevanja urejanja mestnih vrtov v obsegu in tempu, kot je bilo prvotno zamišljeno, je premislek o drugačni politiki organiziranja mestnih vrtičkov nujen. Pri tem se zdi prav sistemska podpora civilnim pobudam za urbano ekološko vrtnarjenje izjemnega pomena.

Čas za ta premislek je še toliko bolj primeren, saj mestna občina pripravlja spremembe na tem področju. Zanima nas, kaj se v tem smislu novega obeta Ljubljani, mestu, ki je letos prišlo v finalni izbor za naslov Zelene prestolnice Evrope 2015.

Na posvetu bodo sodelovali strokovnjaki, praktiki in predstavniki mestne uprave, da bi izmenjali naše izkušnje, poglede in vizije za razvoj urbanega vrtnarjenja v MOL z namenom iskanja optimalnejših rešitev za razvoj te pomembne dejavnosti.

Organizator posveta – KUD Obrat – je leta 2010 ob podpori zavoda Bunker iniciiral projekt skupnostnega urbanega vrta v centru Ljubljane. Onkraj gradbišča danes omogoča vrtnarjenje na mirujočem gradbišču okoli 100 prebivalcem Ljubljane. Junija letos smo na MOL poslali pobude za spremembo občinskega prostorskega načrta (OPN), ki se navezujejo na področje urejanja področja urbanega vrtnarjenja in začasne rabe prostora.

Posvet sofinancira Mestna občina Ljubljana, podpira pa ga Slovenski etnografski muzej.

Advertisements
This entry was posted in Novice. Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s