Poročilo s posveta Kaj pa mestni vrtički?

15. 10. 2013, dvorana Slovenskega etnografskega muzeja, Ljubljana

Prejšnji teden je KUD Obrat v Ljubljani organiziral posvet z naslovom Kaj pa mestni vrtički?, na katerem so sodelovali strokovnjaki, predstavniki civilnih pobud za urbano vrtnarjenje in predstavnici ljubljanske mestne uprave. Cilj posveta je bil izmenjati izkušnje in poglede na prakse in politike za podporo urbanega vrtnarjenja, z namenom iskanja optimalnejših rešitev za razvoj te pomembne dejavnosti v Ljubljani. Kot je uvodoma in v vabilu na posvet izpostavil organizator, so izkušnje z ljubljansko mestno politiko, ki je bila z mestnim odlokom sprejeta leta 2009 in se je začela izvajati leta 2010 s prvimi vzorčnimi vrtički (Dravlje in Štepanja vas), hitro pokazale, da gre za pretirano formaliziran, drag in »od zgoraj navzdol« način urejanja tega vprašanja. Po besedah Helene Regina (Oddelek za varstvo okolja MU MOL) se problema togosti in pretirane “uniformiranosti” urejanja območij vrtičkov zavedajo tudi na ljubljanski mestni upravi, ki trenutno pripravlja nov Odlok in Pravilnik o urejanju in oddaji zemljišč MOL za potrebe vrtičkarstva. Novi Odlok, ki naj bi bil obravnavan na novembrski seji mestnega sveta, v primerjavi s prejšnjim prinaša predvsem to spremembo, da podaja le minimalen okvir oz. pogoje za urejanje in oddajo zemljišč MOL za potrebe vrtičkarstva. Poleg zemljišč, ki so z Občinskim prostorskim načrtom (OPN) trajno ali začasno namenjena za vrtičkarstvo, pa naj bi Odlok omogočal tudi vrtnarjenje na kmetijskih zemljiščih ter Mestni občini Ljubljana dal možnost oddaje neurejenih območij za vrtičke, ki jih bo najemnik uredil z lastnimi sredstvi ali s sofinanciranjem MOL. Prav to dvoje se zdi glavna rešitev MOL za povečanje površin za mestno vrtičkarstvo, povpraševanje po katerih danes daleč presega ponudbo. Kot je pojasnila Mateja Doležal (Oddelek za urejanje prostora MU MOL) je Občinski prostorski načrt, ki podaja prostorske pogoje za mestno vrtičkarstvo, trenutno v postopku dopolnjevanj, a povečanje trajnih površin za vrtičkarstvo (trenutno 23) ni predvideno. Urška Jurman (KUD Obrat) in Maja Simoneti sta problematizirali umeščenost 23. trajnih vrtičkarskih površin na obrobju Ljubljane. Pomen umeščenosti mestnih vrtičkov v neposredni bližini stanovanjskih sosesk ali celo v samih soseskah sta izpostavila tudi Saša Starec (društvo Saprabolt) in Matej Zonta. Saša Starec je v predstavitvi letos začetega skupnostnega vrta v Savskem naselju v Ljubljani opozorila, da pomen urbanih vrtov ni le v samooskrbi temveč tudi v povezovanju lokalnega prebivalstva, zaradi česar se ji zdi omogočanje skupnostnih vrtov in ne le individualnih vrtičkov še toliko pomembnejše. Matej Zonta je predstavil skupnostni urbani eko vrt v Borovi vasi v Mariboru, ki so ga vzpostavili leta 2012 kot del programa Urbane brazde v okviru Evropske prestolnice kulture. Izpostavil je pomen določitve lokacije za mestne vrtičke in pri tem, poleg omenjene bližine stanovanjskih sosesk, podčrtal še preverjanje stanja prsti in bližnjih vodnih virov. Poudaril je tudi pomen zgodnjega in aktivnega vključevanja vrtičkarjev, ki v delovnih akcijah soustvarjajo skupnostni vrt, pomen skupnega prostora za druženje in pravilnika, ki ga sooblikujejo uporabniki sami. Temu sta pritrdili tudi Polonca Lovšin in Urška Jurman na osnovi izkušenj z Onkraj gradbišča, kjer se je zgodnje in aktivno vključevanje uporabnikov v načrtovanje, urejanje in upravljanje lokacije prav tako izkazalo kot pomembno za odnos vrtičkarjev do prostora in za njihove medsebojne odnose.

Maja Simoneti je na kratko predstavila polpreteklo ljubljansko vrtičkarsko zgodovino in stanje “na terenu” danes. Vrtičkarstvo je po njenih ugotovitvah dokaj dobro delovalo nekje do sredine osemdesetih let, kasneje pa je organizacijska struktura začela razpadati. Sredi devetdesetih je bilo vrtičkarstvo prepoznano kot problematična prostorska praksa. Kot problem so bile v tem smislu izpostavljane posamezne lokacije, razširjenost vrtičkarstva, podoba območij, onesnaženost zemljišč in ogrožanje okolja. Leta 2007 je občina začela odstranjevati nelegalne vrtičke (do danes jih je odstranila preko 1000) in sprožila proces urejanja tega področja, ki še ni končan. Z mestnim Odlokom in Pravilnikom iz leta 2009 ter Občinskim prostorskim načrtom iz leta 2010 je vrtičkarstvo ponovno prepoznano kot legitimna prostorska praksa, njegovo izvajanje pa je prostorsko, vsebinsko in oblikovno zamejeno. Danes se tako v Ljubljani vrtnari na skromnem številu mestnih vrtičkov, ki so urejeni v skladu s pravilnikom (65 vrtičkov v Dravljah in Štepanji vasi), prostorski načrt pa dopušča vrtičkarstvo tudi znotraj nekaterih drugih rab (na primer v stanovanjskih soseskah, kjer so že obstoječi vrtički) in kot začasno rabo na nekaterih zemljiščih, ki čakajo na realizacijo razvojnih projektov. Vse več je tudi zasebnih ponudnikov, številni vrtičkarji v Ljubljani pa še vedno vrtnarijo tudi neorganizirano in nelegalno ali s tihim privoljenjem lastnikov. Prav organiziranost vrtičkarske dejavnosti pa je tista, ki pomembno poveča njegovo obvladljivost in učinkovitost poudarja tako Simonetijeva kot predstavniki civilnih pobud za urbano vrtnarjenje.

Matej Zonta je povedal, da društvi Urbani eko vrt in Varuhi semen v tesnem sodelovanju z Mestno občino Maribor načrtujeta nova vrtičkarska območja. Letos so uspeli realizirati 23 novih vrtičkov v Novi vasi in če bodo uspešni na evropskih razpisih, se Mariboru v naslednjih letih obeta 500 novih vrtičkov.

Kot je povzela Maja Simoneti, so vrtički živa in prilagodljiva dejavnost, ki je sposobna premeščanja po prostoru. Začasna raba sicer ni optimalna z vidika pridelka in pridelovalcev, vendar pa izkušnje kažejo, da je za vrtičkarje selitev manjši problem kot to, da bi ostali brez vrta. Glede na to, da spremembe OPN ne predvidevajo povečanja trajnih površin za vrtičkarstvo, so organizatorji posveta poudarili, da bi dopolnjeni OPN moral dopustiti možnost začasnega vrtnarjenja tudi na površinah, ki v mestnem načrtu niso predvidena kot vrtičkarska območja. To pa bi seveda zahtevalo aktivnejšo vlogo mestne občine pri iskanju rešitev.

Prav pomen sprotnega dogovarjanja med lastniki zemljišč in organiziranimi pobudami na eni strani ter mestno občino na drugi strani je izpostavila tudi Maja Simoneti. Ker mestni načrt težko vnaprej dobro predvidi, kje in kako naj se razvije vrtičkarstvo, je po njenem mnenju ključno, da občina v načrtu dopusti odprto možnost, da se z vrtičkarji in lastniki dogovori glede pogojev vrtnarjenja, ko pride do konkretne pobude. Tak primer so na primer vrtički za dolenjsko železniško progo, ki jih je tudi predstavila. Ti so v zadnjem letu nastali na pobudo Botaničnega vrta s soglasjem podžupana MOL in sicer na površini, ki je bila zaraščena z japonskim dresnikom, ker ni bila redno vzdrževana. Po mnenju Maje Simoneti so razumni pogoji urejanja ter politična volja in pripravljenost mestnih strokovnih služb, da omogočajo izvajanje vrtičkarske dejavnosti v mestu ključni za polni razmah možnosti za urbano vrtnarjenje. Poleg tega, da občina v mestnem načrtu določi lokacije za vrtičkarstvo in predpiše pogoje vrtnarjenja na svojih zemljiščih, bi bilo glede na izjemen interes in potrebe dobro, če bi se postavila tudi v aktivno držo posrednika med vrtičkarji in zemljišči ter tako skušala obvladovati razvoj dejavnosti na celotnem teritoriju občine ne glede na lastništvo zmeljišč podobno, kot to počne pri drugih namenskih rabah. Kot smo slišali na posvetu, je občina naredila prve korake v to smer s tem, da posreduje pobude lastnikov zemljišč, ki želijo svojo zemljo ponuditi vrtičkarjem.

Darja Fišer, ki je predstavila gibanje Zelemenjava, v okviru katere si udeleženci izmenjujejo presežke semen, sadik, pridelka, ozimnice, receptov, nasvetov in snujejo številne nove projekte ter Maja Simoneti sta opozorili na potrebo po transparentosti in dostopnosti informacij o možnostih in pogojih mestnega vrtičkarstva. Slednje bi se lahko močno izboljšalo že z vzpostavitvijo spletne podstrani na portalu Mestne občine Ljubljana in z mestnim vrtičkarskim koordinatorjem/koordinatorico, ki bi bil/a kontaktna oseba za komunikacijo z meščani in koordiniranje dejavnosti s ciljem, da bi čim več meščanov in meščank dobilo možnost organiziranega vrtnarjenja.

Posvet je organiziral KUD Obrat, sofinancirala ga je Mestna občina Ljubljana.
posvet-15-10-2013-w

Advertisements
This entry was posted in Novice. Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s