Drevesa kot skupno dobro – presaditev dreves iz Onkraj gradbišča na vrt vrtca v Sneberjih

20. oktobra 2023 smo iz lokacije, kjer je do oktobra 2022 potekal skupnostni vrt Onkraj gradbišča, presadili še pet dreves. Po novem bodo rastla na vrtu vrtca Miškolin – Enota Sneberje, ki je v avgustovskih poplavah utrpel veliko škodo. S projektom smo tako ohranili še nekaj dreves, ki bi bila sicer posekana zaradi prihodnje gradnje na tem območju. Naj spomnimo, oktobra 2022 smo projekt Onkraj gradbišča sklenili z akcijo presaditve štirih večjih dreves ob Linhartovo cesto ter akcijo deljenja rastlin, ki so rastle na tem skupnostnem vrtu. Na območju bo v prihodnje Javni stanovanjski sklad MOL gradil javna neprofitna najemna stanovanja.

V času naraščajočih podnebnih sprememb so dobrobiti dreves za kvaliteto bivanja v urbanem okolju neprecenljive. Veseli smo, da smo s projektom Drevesa kot skupno dobro pred posekom lahko rešili še pet dreves, ki bodo dajale zavetje otroški igri v vrtcu v Sneberjih.

Drevesa kot skupno dobro poudarja pomen dreves in krepitve narave v urbanem okolju, potrebo po zaščiti in strokovni obravnavi dreves ter idejo strokovnega presajanja dreves z lokacij, kjer so zaradi gradnje ogrožena – a le v primeru, če dreves na obstoječih lokacijah zaradi gradnje nikakor ni mogoče zavarovati in ohraniti in-situ.

Presaditev smo izvedli s strokovno podporo arboristke Lene Marion in podjetja Tisa.
Projekt je podprla Mestna občina Ljubljana – Oddelek za varstvo okolja.
Za prijazno sodelovanje se zahvaljujemo vrtcu Miškolin – Enota Sneberje in ravnateljici Editi Feist.

knjiga Onkraj vrtičkov: skupnostni vrt Onkraj gradbišča

Urednici: Urška Jurman in Polonca Lovšin

Knjiga predstavlja edinstven prostorski, ekološki in skupnostni eksperiment Onkraj gradbišča (2010–22), s katerim so pobudniki, KUD Obrat, v sodelovanju s prebivalci in drugimi zainteresiranimi dolgo mirujoče gradbišče v centru Ljubljane spremenili v skupnostni prostor namenjen vrtičkanju, vsakdanjemu stiku z naravo v mestu, druženju, izobraževanju in kulturi. Sodelujoči avtorji premišljajo delovanje Onkraj gradbišča v luči aktualnih razvojnih izzivov, potrebe po krepitvi družbene povezanosti in biotske pestrosti ter omilitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. Ob tem avtorji poudarjajo pomen soudeležbe prebivalcev in širše lokalne skupnosti pri načrtovanju in upravljanju mesta, začasne rabe prostora kot oblike hitrega odzivanja na potrebe prebivalcev in njenih dolgotrajnih učinkov. Opozarjajo pa tudi na nujnost zagotavljanja tipološko raznolikih in zadostnih zelenih površin v mestu ter sistemske podpore skupnostnim pobudam.

Prispevki sodelujočih piscev:

– Krajinska arhitektka in urbanistka Maja Simoneti povzame ljubljansko mestno politiko urejanja vrtičkarstva zadnjih 10 let ter izpostavi pomen te dejavnosti in zlasti skupnostnih vrtov za povezovanje prebivalcev, krepitev odgovornosti do prostora in razvoj aktivnosti, ki niso nujno vezane le na samooskrbo.
– Sociologa Blaž Križnik in Aidan Cerar Onkraj gradbišča in skupnostne vrtove z različnih celin obravnavata kot primer povezovanja skupnosti, izpostavljata pomen njihove sistemske podpore, sodelovanje med prebivalci, lokalnimi skupnostmi, civilnodružbenimi organizacijami in mestno upravo pa pojmujeta kot temelj vključujočega in demokratičnega upravljanja mesta, s tem pa tudi kot enega glavnih dejavnikov krepitve družbene povezanosti in trajnostnega razvoja mest.
– Arhitekt Marko Peterlin in pravnica Senka Šifkovič Vrbica v intervjuju razmišljata o začasni rabi prostora kot načinu prožne gospodarne rabe prostora v službi prebivalcev, pasteh njene zakonske ureditve in se zavzameta za proaktiven iztek začasne rabe, tj. ohranjanje čim večje vrednost z začasno rabo pridobljenega tudi v kasnejši, trajni, ureditvi.
– Sopobudnica projekta Urška Jurman govori o vrtu kot prostoru sobivanja, v primeru skupnostnega vrta Onkraj gradbišča ne le med ljudmi, temveč tudi z drugimi vrstami, zlasti samozaraslimi drevesi.
– Teoretičarka in kustosinja Elke Krasny razmišlja o vrtnarjenju kot praksi skrbi ter poudari nujnost feministične redefinicije bližine vrta in kuhinje, ki omogoča drugačno politiko ekonomij in ekologij skrbi v obdobju planetarnega uničenja.
– Umetnica in arhitektka Apolonija Šušteršič v svojem zamišljanju prihodnosti izpostavi urbane skupnosti ter eksperimentalne in alternativne platforme v mestnem prostoru, ki so namenjene ljudem in javni razpravi o našem življenjskem okolju, ter se zavzame za ohranitev prvin Onkraj gradbišča na lokaciji, kjer se obeta gradnja.


Cena: 15 €
Naročite knjigo
127 strani
Slovenski jezik
Leto izida: 2021
Kolaži: Polonca Lovšin
Oblikovanje: Irena Woelle
Založba: KUD Obrat
Sofinanciranje: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo RS
ISBN: 9789619554500

Onkraj v gibanju – presaditev dreves

Na zemljišču, kjer je od leta 2010 deloval skupnostni vrt Onkraj gradbišča, bo v prihodnje Javni stanovanjski sklad MOL gradil neprofitna najemna stanovanja. Projekt Onkraj gradbišče smo oktobra 2022 sklenili tudi s presaditvijo štirih večjih dreves ( 2 x bor, 1 x platana, 1 x veliki jesen) ob Linhartovo cesto v Ljubljani.

Foto: Nada Žgank

Presaditev dreves je del Podnebnih akcij Podnebnega programa Mreže za prostor, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz Sklada za podnebne spremembe. Presaditev dreves je podprla tudi Mestna občina Ljubljana, izvedlo pa podjetje Tisa d.o.o.